Razpis
Gimnazija Jesenice organizira Dramski festival – medrazredno tekmovanje gledaliških predstav. Namen festivala je prikazati in nagraditi najbolj kakovostne gledališke predstave in s tem spodbuditi razvoj in rast gledališke dejavnosti na gimnaziji.
1) Pogoji za sodelovanje:
a) Na razpis se lahko prijavijo vsi razredi.
b) Dijaki izberejo, priredijo ali napišejo tekst (tema: SLOVENSKA KNJIŽEVNOST), poskrbijo za režijo, koreografijo, sceno, glasbeno spremljavo, kostumografijo in igro.
2) Merila ocenjevanja:
a) inovativnost – ocenjuje se inovativnost in svežina v obravnavanju problematike dela in v pristopu do gradnje predstave, dramskih karakterjev ter likovne zasnove predstave,
b) kvaliteta izvedbe – ocenjuje se kvaliteta interpretacije, živost ritma predstave ter koherenca osnovne ideje z interpretacijo vlog, kostumografskimi in scenskimi rešitvami,
c) ideja in sporočilo – ocenjuje se jasnost ideje in sporočila predstave, njena aktualnost in svežina.
3) Nagrade in priznanja:
a) Predstave ocenjuje šestčlanska komisija (predstavnik profesionalnega gledališča, predstavnik amaterskega gledališča, dva profesorja, dva dijaka).
b) Komisija podeli priznanja:
• za najboljšo predstavo,
• za najboljšo igralko,
• za najboljšega igralca,
• za najboljšega igralca/igralko v stranski vlogi,
• za najboljše avtorsko besedilo,
• za najboljšo sceno,
• za najboljšo kostumografijo,
• za najboljši gledališki list,
• za najboljšo koreografijo,
• za najboljšo pevsko vlogo.
4) Prijave:
a) Natančno izpolnjeno prijavnico oddajte najkasneje do 28. novembra 2015.
b) Dodatne informacije: Marija Palovšnik, Nada Legat, Nataša Meglič
Pripravila:
Marija Palovšnik
Obisk ekološke kmetije
Dijakinje četrtih letnikov, ki so za izbirni predmet na maturi izbrale biologijo, so se v četrtek, 24. 9. 2015, odpravile v Plavški Rovt na ogled ekološke kmetije. Kmetija se po domače imenuje Pr’ Šimnovc.
Ob prihodu na kmetijo nas je prijazno sprejela gospa Klinar. Predstavila nam je pogoje za pridobitev statusa ekološke kmetije ter razlike med ekološko in običajno kmetijo. Pogoji za ohranjanje statusa ekološke kmetije so zahtevni, saj morajo voditi strogo evidenco o delu ter se držati številnih pravil in omejitev. To je verjetno tudi razlog, da so na našem področju od skupno tristotih kmetij le tri ekološke.
Nato smo si ogledali kmetijo in njeno okolico, posebej zanimivo pa je bilo opazovanje striženja ovce.
Pred odhodom so nas postregli z okusnim, doma pečenim janeževim kruhom.
Gospe Klinarjevi smo se zahvalili za prijazen sprejem in gostoljubnost. Obisk ekološke kmetije je bil zanimiva popestritev pouka biologije.
Irena Oblak, prof.
Uspeh naših dijakov na državnem prvenstvu v gorskem teku
V soboto, 26. septembra 2015 je ekipa naših dijakov in dijakinj tekmovala na državnem prvenstvu v gorskem teku, ki je bilo v Smledniku.
V kategoriji starejših dijakov sta nastopila: Miha Ličef in Lenart Dolar.
Med starejšimi in mlajšimi dijakinjami so nastopile: Alenka Peternelj in Zala Kobentar ter Katja Potočar in Nika Pristavec
Miha Ličef je tudi tretjič ubranil naslov najboljšega gorskega tekača med srednješolci.
Dijaki in dijakinje z najboljšimi rezultati:
Miha Ličef – 1.mesto med srednješolci
Alenka Peternelj – 3.mesto
Zala Kobentar – 5. mesto
Vsem dijakom in dijakinjam še enkrat iskrene čestitke!
Marija Medja
Svečani sprejem maturantov 2015
- septembra smo se s prireditvijo Maturant 2015 poslovili od še ene zelo uspešne generacije maturantk in maturantov. Sara Jensterle je dosegla vse možne točke (34), še tri maturantke so postale zlate: Ema Ahačič (31 točk), Meta Pirc (30 točk) in Maja Smolej (30 točk).
Maturitetni uspeh je bil 98,8%.
Gostja prireditve je bila predstojnica Zavoda za šolstvo – enote Kranj mag. Lucija Rakovec. Uspešne zlate maturantke je Gimnazija Jesenice nagradila s srebrnim znakom in darilom, prav tako so darila prejele od županov občin, iz katerih maturantke prihajajo (Jesenice, Bled, Žirovnica in Radovljica).
V kulturnem programu so sodelovali naši dijaki in dijakinje. S klarinetom sta se predstavili Anja Zupan in Manca Povšin, na violi Tinkara Jan in Kristina Klara Čušin, pod vodstvom Mateje Praprotnik Blumauer je zapel gimnazijski pevski zbor Janka Pribošiča in na sprehod s slovenskimi pesniki po Sloveniji nas je popeljal Gimanzijski teater pod mentorstvom Marije Palovšnik.
Ravnateljica Gimnazije mag. Lidija Dornig je vsem maturantom čestitala in zaželela nadaljnjih uspehov na njihovi novi poti.
Foto: Andrej Mežik
Priprava prireditve, organizacija in scenarij: Darja Črv-Štepec,prof.
En dan sajenja dreves – september 2015
Ob svetovnem dnevu miru smo dijaki 2. športnega oddelka ob spremstvu gospe ravnateljice in profesorjev posadili dve drevesi na območju Stare Save na Jesenicah.
Letošnje sajenje je posvečeno 15-letnici ustanovitve ENO šol, zaradi izrednih razmer pa tudi vsem nesrečnikom, ki so jih vojne vihre pregnale od doma – rekam beguncev, ki se razlivajo po Evropi.
Gospa Darinka Orel, slovenska koordinatorica tega projekta v okviru mreže UNESCO šol, nam sporoča:
Ne boste verjeli, ampak na tisoče prostovoljcev po vsem svetu je drevesa dejansko preštelo in ugotovili so, da je na Zemlji 3 trilijone dreves! To pomeni, da na enega človeka pride približno 100 dreves. Letno izgubimo 10 milijard dreves, kar pomeni 1,3 drevesa na posameznika!
Posadimo vsaj eno drevo za našo šolo in naše otroke!
Danes je 21. september, dan, ki ga je OZN proglasila za svetovni dan miru.
To je tudi dan, ko se tisoče šol in otrok vsega sveta poveže v skupni misli miru in prijateljstva in ob 12h po lokalnem času sadi drevesa miru. Prva drevesa bodo posadili v Oceaniji, zatem pa – sledeč Soncu – v Aziji, Evropi in Afriki. Zadnja drevesa bodo posadili v Severni in Južni Ameriki. Na tisoče šol iz 150 držav vsega sveta bo svoje misli in dejanja združilo v sajenju dreves.
ENO program se je začel v finski vasici ENO in do zdaj dosegel že na milijone otrok, mladine, učiteljev in staršev. Dokaz, da majhno lahko postane veliko in da lahko prav vsak pomaga narediti razliko! Ponosni smo, da smo del tega. A naš cilj je še mnogo večji! Naš cilj je, da do leta 2017 posadimo in Zemlji vrnemo 100 milijonov dreves. To zavezo smo sprejeli na vrhu Rio +20, pri tem pa so nas podprli tudi Združeni narodi.
Drevo je za nas simbol. V prvi vrsti nas opominja na pomen narave in okoljevarstvene zaščite. In drugič – simbolizira sodelovanje šol vsega sveta. Živimo v povsem različnih kulturah, vendar globoko cenimo bogastvo naše različnosti. Spoštujemo pravice vsakogar, tudi pravice narave in živali.
V tem trenutku svet pretresa največji val begunstva po 2. svetovni vojni. 60 milijonov jih je moralo na silo zapustiti svoje domove, kar eden od 122 ljudi na svetu je danes begunec, največ po drugi svetovni vojni.
Polovica ogromne reke beguncev, ki so na prisilnem begu zaradi vojn, konfliktov in nasilja, je otrok. Vsem je med ostalimi pravicami odvzeta tudi ena od najpomembnejših pravic, pravica do branja in učenja. Kar 67 milijonov šoloobveznih otrok v svetu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne more koristiti svoje pravice do osnovnošolskega izobraževanja.
Kljub silovitemu napredku v vseh tehnoloških znanostih namreč še vedno vsak peti Zemljan ne zna ne brati, ne pisati in ne računati. Kar je skupno 781 milijonov ljudi, od tega dve tretjini žensk. Več kot 250 milijonov otrok ne zmore prebrati enega samega stavka, čeprav jih je polovica od te številke štiri leta preživela v šoli. Učenje in branje po sončnem zahodu v številnih državah razvoju še vedno ni mogoče, ker nimajo elektrike.
Zato, v letu svetlobe naredimo nekaj za preganjanje teme in se skupaj borimo za enake možnosti in kvalitetno življenje vseh na svetu.
Ker je danes dan miru, ta drevesa proglašamo za drevesa miru.
Želimo si, da bi rasli z našimi drevesi v boljšo bodočnost!
Ekskurzija na Avstrijsko Koroško
Naša ekskurzija se je začela že zelo zgodaj, torej okoli osme ure zjutraj. Dobili smo se za knjižnico, vzeli vsak svoj sendvič ter se usedli na avtobusa.
Naš prvi cilj je bil Otok na Vrbskem jezeru. Včasih je bil to res otok, danes pa je združen s celino. Na njem stoji glavna cerkev in drugo manjša, ki je na začetku služila kot kapela. Narejeni sta bili v 12. Stoletju, a ju je uničil požar zato so ju ponovno zgradili v gotskem slogu. Takšni poznamo še danes.
Po obisku glavne cerkve smo se z avtobusom po ovinkasti poti odpeljali na bližnjo vzpetino na kateri stoji največji leseni stolp na svetu Pyramidenkogel. Na vrh stolpa smo prišli z dvigalom, saj čeprav smo dobri športniki, na vrh ne bi mogli tako hitro priti peš. Ko smo stopili iz dvigala, pa nas je pričakal čudovit razgled na Vrbsko jezero, bližnje vasi in na hribovja v ozadju. Ker je bila panorama tako lepa, smo jo jasno morali tudi narisati, čeprav ni noben od nas mogel narisati točno tega, kar smo videli. Da pa pot navzdol ne bi bila preveč dolgočasna, smo se lahko navzdol spustili tudi po toboganu. Najprej smo bili vsi nekoliko nervozni, saj stolp namreč ni tako nizek, a se nas je spustilo kar nekaj in to doživetje si bomo zagotovo še dolgo zapomnili.
Ker pa se nismo mogli kar ves dan voziti po toboganih, smo se odpeljali naprej, v glavno mesto Koroške, torej Celovec, oziroma nemško Klagenfurt. Tam smo si ogledali deželno hišo in zmajev vodnjak. Ker pa nam je bil ta izlet do te točke tako všeč, smo si zaželeli, da bi ga še kdaj ponovili, pri bližnjem vodnjaku želja. Nekaj časa smo imeli tudi prostega in v razredu smo se začeli vedno bolj družiti med sabo.
Iz Celovca smo se odpeljali k cerkvi Gospe Svete. Tu nas je večina že bila, vsaj tisti, ki prihajamo iz Žirovnice, tako da smo tu svoje prejšnje znanje bolj kot ne samo ponovili, a postanek je bil vseeno zanimiv, saj smo tudi mi izvedeli veliko novih stvari.
Že od cerkvice smo lahko videli našo naslednjo postojanko, torej Gosposvetsko polje z Vojvodskim prestolom. Zavarovan je z debelim stekom, zato smo ga lahko pogledali bolj od daleč kot pa bližje, tako da je v poštev prišel pregovor: Glej z očmi, ne s prsti. Na tej točki pa smo vsi postali močno zaspani in utrujeni, saj čeprav bi moralo vreme biti bolj deževno, je tu začelo močno svetiti sonce, kar je bil pravi povod za množično zehanje. Odpeljali smo se še do zanimivega gradu, ki pa smo si ga samo na hitro ogledali, saj nismo imeli namena gradu tudi podrobneje obiskati.
Za konec pa smo se ustavili se pri jezeru, kjer smo poslušali zanimivo legendo o poljskem kralju, nekaj časa pa smo imeli tudi prostega. Dan smo zaključili tako veselo kot smo ga začeli in to ekskurzijo bomo še dolgo imeli v lepem spominu.
Lucija Mežek
