mep6V oblačnem nedeljskem jutru smo se podali na zimski pohod na Jerebikovec – najvišji vrh Mežaklje.

S ceste v Radovno smo zavili na strmo gozdno pot in dobri dve uri hodili samo strmo navzgor do prvega roba Mežaklje in Tilčevega rovta, nato pa spet gor po zasneženi in spolzki poti do vrha Jerebikovca, kjer nas je kljub oblačnemu vremenu pričakal razgled na Julijce in okoliške doline (Kot, Krma, Vrata). Čeprav nas je pot (vsaj nekatere) pošteno namučila, smo ves čas stresali šale in klepetali in pa, seveda, tudi malo opravljali.
Na vrhu so fantje poskrbeli za ogenj, na katerem so pekli v folijo zavite sendviče in jabolka in čeprav se nam je s kranjskogorske strani bližal grozeč črn oblak, nam to ni pokvarilo razpoloženja. Po malici in počitku smo pogasili ogenj in se odpravili v dolino. Navzdol je šlo še malo težje, saj nas je zasnežena in blatna pot vodila čez korenine in kamne, tako da so pohodne palice prišle še kako prav. Tudi pristanki na zadnji plati niso bili redki. Blatni in utrujeni smo končno prispeli v Mojstrano, kjer smo si v bifeju privoščili čaj, nato pa se odpeljali proti domu.
Udeleženci: Hana, Gaja S., Žana, Trina, Gaja N., David, Luka K., Andraž, Matija, Luka P.

 

Spremstvo: Andreja K.D. in Katarina T.

Dostopnost