Na šoli smo že sedmo leto gostili projekt Inženirji bomo. Objavljamo novico iz spletnega portala Inženirke in inženirji bomo.

Raziskava, ki so jo leta 2017 objavili v Veliki Britaniji, je pokazala, da vsak šesti človek po 35. letu sovraži svojo službo. Z željo, da temu v prihodnosti ne bi bilo tako, smo se v torek, 18. novembra na dogodku ‘Ne teslo, Tesla bom!’ na Gimnaziji Jesenice z dijaki pogovarjali o tem, kako izbrati pravo pot. Zakaj se odločiti za inženirski poklic, kakšne so njegove prednosti in kakšna je situacija na trgu dela, je svoje izkušnje delilo pet gostov, kar trije od njih bivši dijaki šole.

Izberite eno in bodite najboljši
Dr. Matjaž Lukač, predsednik uprave Fotone, je v maturitetnem letu, ki ga je preživel v Ameriki našel dve svoji ljubezni: fiziko in psihologijo. Čeprav bi bil najbrž odličen psiholog, se je odločil za fiziko: »Ko se odločite, kaj boste delali, se odločite tudi, da boste dobri v tem in to vas bo veselilo. Posvečajte temu veliko energije.« Domen Marinčič, ki danes dela z informacijski sistemi v logistiki v podjetju Epilog, se je po zaključku gimnazije odločil za študij računalništva in informatike. V njem se je zbudila radovednost, ki mu ni dala miru in hotel je spoznati računalnike do zadnjega bita: »Vodila me je želja po znanju in razumevanju stvari, ki se dogajajo okrog mene.«

Z odprtimi očmi po svetu
Miha Gros, direktor podjetja MIGI, ki je bilo nominirano za gorenjsko gazelo 2019, je svoj prvi par čevljev izdelal v 2. razredu osnovne šole. Pot ga je peljala v tujino, vendar se je zaradi družine vrnil nazaj v domovino, kjer je prevzel družinsko podjetje. Pravi, da mu je uspelo le zato, ker je po svetu hodil z odprtimi očmi in dijakom je predlagal, naj se zgledujejo po njem: »Priložnosti je ogromno, samo zagrabiti jih morate ob pravem času.«

Strast do dela
Osebnostne lastnosti posameznika so pri zaposlitvi včasih še bolj pomembne kot znanje. Manca Primožič, analitičarka v oddelku za trgovanje z elektriko v podjetju Petrol, je potrdila: »Rada delam z ljudmi, ki so odgovorni in zanesljivi, najpomembnejša pa je želja po znanju.« Marinčič se je strinjal: »Pomembna je resnost pri delu, četudi ste še brez izkušenj.« Žiga Brinšek, študent Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, je dodal: »Pomembno je, da s človekom rad delaš. Nenazadnje boš z njim preživel vsaj osem ur na dan.« Gros je dodal: »Nujno je, da ima človek strast do dela, ki ga opravlja.«

Ni vse v denarju
Velik faktor pri odločanju za študijsko in karierno pot danes predstavlja tudi denar. Lukač je zato dijake opozoril: »Ni vse odvisno od plače, ampak tudi od okolja, v katerem delate. Delo vam mora biti užitek.« Marinčič je delil osebni primer: »Ko se odločam, ali je določena služba primerna zame, gledam tri faktorje: plača, vsebina in vzdušje. Vsaj dva morata biti izpolnjena, da vem, da bom tam zadovoljen.«

Primožič jim je za nabiranje izkušenj predlagala študentsko delo: »Poiščite delo, ki vas zanima, ampak obenem poskušajte pridobiti širino, da ugotovite, kaj vas zanima in kje se dobro znajdete.«

Po koncu študija službe čakajo
Za konec je Marinčič je dijakom položil na srce: »Dosežite neko širino, saj moraš kot inženir razumeti tudi stvari, ki niso tehnične. Lažje boste razumeli potrebe, ki jih ima svet ali vaša stranka.«

Brinšek je izpostavil tudi zaposlitveno prednost inženirjev: »Družba potrebuje tako naravoslovce kot tudi družboslovce, ampak trenutno je na trgu večja potreba po naravoslovcih. Ob koncu študija nas službe čakajo.« Vseeno pa je Primožič ob koncu poudarila: »Izberite študij, ki vas veseli, saj boste le tako uspešni.«

Share on Facebook