Dijaki 3. letnikov, ki imamo naravoslovje izbirno, smo se v petek, 19. 4. 2013, odpeljali na izlet v Krajinski park Ljubljansko barje. Organiziran je bil v povezavi z Odsekom za varstvo narave iz PD Javornik Koroška Bela.
Ogled krajinskega parka je bil predviden v sklopu akcije “Odkrivamo zavarovana območja Slovenije”. Udeležilo se ga je tudi nekaj članov planinskega društva.
Odpeljali smo se v Bevke, kjer je začetek istoimenske učne poti. Strokovno nas je vodila biologinja Tina Petras Sackl, ki nam je zelo slikovito predstavila nastanek barja. Ljubljansko barje je primer največjega visokega barja v nižini pri nas. Je največje ravninsko območje s travišči v Sloveniji. Tla so večkrat poplavljena. Ohranila se je značilna kulturna krajina. Peš smo nadaljevali pot po barju, kjer smo občutili mehka in nestabilna tla pod nogami.
Prvi postanek je bil travnik s številnimi cveticami, z rdeče obarvanimi črnolisastimi cvetovi. Prišli smo v času cvetenja logarice ali močvirskega tulipana, ki je že od 1949. leta zavarovana vrsta. Njeno rastišče so vlažni in le zmerno gnojeni travniki in tulipani so nas spremljali dobršen del poti.
Med značilnimi maloštevilnimi rastlinskimi vrstami je šotni mah, ki ga je zaradi izsuševanja ostalo le odstotek. Uporabljali so ga za ogrevanje. Posledično je bilo več poplavljanja, zato so gradili izsuševalne jarke. Večja nasprotovanja takim posegom so se začela okrog leta 1980, ko se je začelo ohranjati mokrišča pri nas.
Slišali smo oglašanje žab, saj na Ljubljanskem barju živijo zelena žaba, regica in hribski urh. Na barjanskih travnikih so dobri pogoji za gnezdenje nekaterih ptic; kosca, prepelice, repaljščice, velikega škurha, pribe, poljskega škrjanca in slavca. Biologinja nam je predstavila posnetke njihovega petja. Naš zadnji postanek je bil na točki ob Ljubljanici, reki sedmerih imen. Tukaj naj bi živela tudi vidra.
Izlet je bil poleg biološko-ekološke tematike popestren tudi z geografsko tematiko, ki je naredila ogled barja izredno poučen.
Žiga Zupančič in Matic Noč, 3. b
