Predmeti in ocenjevanje

– Pravila za izbiro predmetov na maturi

Zgradba splošne mature:

Skupni del mature je sestavljen iz treh predmetov:

  • slovenščina
  • matematika na osnovni ali višji ravni
  • angleščina, nemščina ali italijanščina na osnovni ali višji ravni

Izbirni del mature predstavljata dva, izjemoma trije predmeti :

  • še največ en tuj jezik, ki ni bil izbran kot obvezni: angleščina, nemščina ali italijanščina (na osnovni ali višji ravni)
  • geografija (interni del)
  • zgodovina (interni del)
  • biologija (laboratorijske vaje)
  • kemija (laboratorijske vaje)
  • fizika (laboratorijske vaje)
  • psihologija (seminarska naloga).

OPOZORILO: Zapisani so le predmeti, ki jih izvajamo na naši šoli!

Na višji ravni zahtevnosti opravlja kandidat izpit iz največ treh maturitetnih predmetov. Pri splošnem uspehu se mu upošteva ocena po povišani ocenjevalni lestvici pri največ enem tujem jeziku, pri čemer se upošteva boljša od ocen. Pri tujem jeziku, ki je bil ocenjen slabše, se pri splošnem uspehu upošteva ocena v petstopenjski ocenjevalni lestvici.

Tretji izbirni predmet na maturi je dodaten in se obravnava kot šesti predmet. Zanj omejitve ne veljajo. Kandidat lahko opravlja kateri koli tretji izbirni predmet, če mu to omogoča maturitetni koledar. Namenjen je izboljšanju končne ocene. Njegova ocena lahko nadomesti pozitivno oceno predmeta iz izbirnega dela mature, negativne ocene pa ne more nadomestiti.

Kandidat opravlja v skladu s predmetnim izpitnim katalogom praviloma v zadnjem letniku laboratorijske vaje ali seminarsko nalogo. Seminarsko nalogo pripravlja v skladu s pravili za izdelavo seminarske naloge, vaje pa opravi v skladu s pravili za izvajanje vaj pri geografiji in zgodovini.

Točke seminarskih nalog, terenskih in laboratorijskih vaj ter internega dela so trajne.

Ne glede na prejšnji stavek lahko kandidat ponovno opravlja praktični del izpita ali izpitni nastop, če ponovno opravlja splošno maturo ali posamezni izpit. Pri tem se upoštevajo točke, dosežene na zadnjem izpitnem roku (in ne boljše).

– Ocenjevanje na maturi

Splošni uspeh na maturi je izražen v točkah. Ocena posameznega predmeta predstavlja število točk, vsota točk (ocen) pa predstavlja uspeh na maturi. Predmetom na višji ravni se prištevajo točke na enak način kot pri  maternem jeziku.

Oceni izpita na višji ravni ter pri maternem jeziku se dodajajo točke tako, da se zgornji polovici ocene odlično (5) prištejejo tri točke, ocenama iz spodnje polovice ocene odlično (5) in iz zgornje polovice ocene prav dobro (4) dve točki, ocenama iz spodnje polovice ocene prav dobro (4) in zgornje polovice ocene dobro (3) ena točka.

Zgornjo oziroma spodnjo polovico ocene določa število doseženih točk v razponu med sosednjima ocenama. Mejno število točk spada v zgornjo polovico ocene.

Kandidat, ki opravi maturo, tako lahko doseže največ 34 točk in najmanj 10 točk.


– Pogoji za uspešno opravljeno maturo

Kandidat je opravil maturo, če je:

  • opravil vse predmete pozitivno.
  • pri enem izmed predmetov skupnega dela mature dosegel najmanj 80% točk za pozitivno oceno in je pri vseh ostalih predmetih pozitivno ocenjen in ima pri vsaj dveh predmetih oceno najmanj 3.
  • pri enem izmed predmetov izbirnega dela mature dosegel najmanj 80% točk za pozitivno oceno in je pri vseh ostalih predmetih pozitivno ocenjen in ima pri vsaj enem predmetu oceno najmanj 3.
  • pri enem izmed predmetov na višjem nivoju dosegel najmanj 80% točk za pozitivno oceno in je pri vseh ostalih predmetih pozitivno ocenjen in ima pri vsaj enem predmetu oceno najmanj 4.

– Popravni izpiti

Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami pri splošni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov splošne mature še dve leti po opravljanju cele splošne mature na isti šoli.

Kandidat, ki opravlja splošno maturo v dveh delih (kandidati s posebnimi potrebami z odločbo in vsi 21- letniki), lahko popravlja negativno oceno ali izboljšuje oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del splošne mature. Dveletni rok v tem primeru začne teči od zaključka opravljanja drugega dela mature.

– Izboljševanje ocene

Kandidat, ki je že opravil maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni maturi pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpitov iz posameznih maturitetnih predmetov. Izboljševanje je možno v spomladanskem ali jesenskem roku mature, vendar le enkrat. Takrat lahko izboljšuje en, dva, tri, štiri ali pa vseh pet predmetov. V kolikor se kandidat na izboljševanje prijavi, k izboljševanju predmetov pa ne pristopi in se ni odjavil pravočasno, mu rok za izboljševanje s tem zapade. Za splošni uspeh pri maturi se upošteva boljša ocena.

 

Dostopnost