Naša pot se je začela ob dveh zjutraj na Jesenicah. Pot je bila dolga in naporna, najprej smo prispeli do meje s Hrvaško in se tam peljali mimo Zagreba. Dolgo smo se vozili do srbske meje, kakšno urico vožnje po Srbiji pa nas je že pričakala srbska prestolnica Beograd.
Naša prva postanka pa ni bila v sami prestolnici, ampak je bila ob vznožju mesta. Ogledali smo si spomenik neznanemu junaku, ki je umrl v vojni. Videli smo tudi ogromni Avalski stolp, ki je bil zavit v megleno odejo.
Nato smo se odpravili v mesto in tam smo dobili več možnosti, kaj si lahko ogledamo. Veliko nas je obiskalo kitajsko četrt, nekaj so si ogledali tržnico na koncu pa smo se vsi ustavili še v nakupovalnem središču, da smo tam kaj prigriznili.
Po tem, ko smo se podkrepili, smo kmalu že morali dati pot pod noge. Na poti smo pobrali še lokalno vodičko, ki nam je predavala v srbščini. Naslednji postanek je bil hram svetega Save, ki je ena izmed večjih krščanskih cerkev na svetu.
Avtobus nas je nato popeljal do znane hiše cvetja oziroma do Titovega groba. Po kratkem ogledu smo se odpravili v hotele in na večerjo, ker smo bili pogoščeni s srbsko hrano. Po izvrstni večerji smo se napotili v hotel, kjer smo prenočevali.
Naslednji dan smo imeli na urniku le dva ogleda, in sicer izvrstno trdnjavo Kalamegdan, s katere se vidi sotočje Save in Donave, ter sprehajanje po Knez Mihajlovi ulici. Skoraj vsak si je kupil kakšen spominek preden smo odrinili na osemurno vožnjo proti domu.
Kljub kratkotrajnosti ekskurzije menim, da smo ogromno videli in se naučili, ob tem smo se pa še vedno lahko pozabavali.
Nina Rupnik 2.B
