predavateljici1V petek, 9. 12. 2011, sta potekali dve predavanji za dijake 3. letnika naravoslovja in EKOfr ende/ice. Predavateljici sta prišli iz društva Ekologov brez meja.

Trajnostni način življenja je najprej predstavila Urša Dolinšek. Zanimivo je bilo izvedeti, da bi vsi prebivalci na Zemlji za takšno življenje, kot ga živimo v razvitem svetu, potrebovali dve do štiri Zemlje. V jeziku trajnostnega načina življenja to pomeni, da bi s ponovno uporabo lahko delno odpravili našo odvisnost od fosilnih goriv, redkih kovin, kemikalij in sintetičnih snovi in odpravili posege v naravo, kot so pretirana potreba po zemlji, vodi, divjih živalih itd. Človekove potrebe bi morale biti zadovoljene učinkovito in pošteno. Potrebno bi bilo začeti pri odpadkih, saj v Sloveniji dnevno odvržemo 1,2 kg odpadkov na osebo. Poleg tega je v Sloveniji kar 50.000 divjih odlagališč (oglejte si seznam na www.ocistimosl.si).

Predavateljica nam je predstavila načine reševanja te problematike v sklopu treh konceptov: »prepreči, ponovno uporabi in ločuj«.

Anita Novak pa nam je na zanimiv način predstavila Svet na krožniku. S pomočjo slikovitih primerov je razložila »ekološki odtis« količine in vrste hrane, ki jo družine iz različnih držav sveta kupijo za svoje potrebe v enem tednu. Na primer v Italiji družina kupi in porabi ali zavrže toliko hrane na teden, da bi vsi prebivalci Zemlje, ki bi tako ravnali s hrano, potrebovali za življenje dve Zemlji, družina iz Ekvadorja pa za svojo količino in vrsto tedenske hrane le eno Zemljo. Ekološki odtis po državah sveta je najmanjši v srednji Ameriki, Afriki in Aziji, največji pa v Severni Ameriki in v Evropi.

Problem predstavljajo tudi poraba vode za proizvodnjo hrane, učinkovitost rabe tal, sproščeni toplogredni plini in izpusti CO2. Pri 7 milijardah ljudi ostaja 1 milijarda ljudi lačnih, hkrati pa na leto zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. V Evropi vsak prebivalec zavrže 180 kg hrane na leto, v Sloveniji skupno 360 milijonov kg. Odvržena hrana z embalažo je za okolje škodljiva, saj 1 tona hrane sprosti 4,5 ton CO2. Ta zavržena hrana je poleg tega užitna in nedotaknjena.

Kaj torej storiti? Načrtujmo nakup hrane in le toliko, kolikor je pojemo. Spremljajmo zaloge hrane doma, ostanke reciklirajmo (kompostiranje). Jejmo več sadja in zelenjave, stročnic in žitaric. Uživajmo čim manj pakirano in nepredelano hrano. Kupujmo lokalno hrano, z manj embalaže, ki je bolj zdrava. Tudi količina hrane naj bo manjša.

dijakiZa zaključek še nekatera mnenja EKOfrenda/ic: »Obe predavanji sta mi bili zelo všeč. Izvedela sem nekaj koristnih informacij o odpadkih in o trajnostnem načinu življenja. Predavanje je bilo zelo koristno in menim, da bi večkrat morali imeti podobne vrste predavanj.«

»Podatki o odvrženi hrani so me presenetili in šokirali.«

Veselimo se še kakšnega podobnega predavanja!

Koordinatorica projekta:

Irena Oblak, prof.

Natalija Bohinc, prof.

Dostopnost