pd1Predavanju »Divjad v slovenskih Alpah« smo prisluhnili v petek, 17. januarja 2014, v prostorih Planinskega društva Javornik-Koroška Bela v Kulturnem domu Julke in Albina Pibernik na Slovenskem Javorniku.

Pripravil ga je Miha Marenče in ob njegovih čudovitih slikah ter navdušujoči razlagi smo uživali prav vsi navzoči.
Gospod Marenče je večino svojega življenja posvetil preučevanju gozdov, zato je v predavanje vtkal svoje bogate izkušnje. Tako smo izvedeli, da v Alpah lahko najdemo sekuljo ali rjavo žabo. Tako kot za vse dvoživke, katerih razvoj je vezan na vode, je tudi za prisotnost sekulje značilno, da je ena izmed najboljših indikatorjev neonesnaženosti gora.
Sinica je ena najbolj pogostih ptic pri nas. Poznamo sedem vrst sinic, ki spadajo v rod ptic pevk. Ker se jeseni ne selijo v toplejše kraje, jim lahko pozimi nastavimo hrano v krmilnice. V gozdu lahko naletimo tudi na šojo, ki jo lovci včasih imenujejo kar »gozdni policaj«. Ko v gozd vstopi človek, le-ta s svojim oglašanjem na nevarnost opozori tudi ostale prebivalce. V gozdu živijo tudi mnoge druge živali, kot so volkovi, medvedi, svizci, gamsi, kune, divji prašiči idr.
V Sloveniji je še do nedavnega veljal zakon o lovnosti za več sto vrst živali, po novem zakonu pa je lovnih le še štiriindvajset vrst. Tako kot drugod tudi v našem gozdu zaradi več prepletenih dejavnikov izginjajo pomembne avtohtone živalske vrste. Zaradi izgrajenega avtocestnega križa in širjenja naselij ljudje živali odrivamo v vedno bolj omejen življenjski prostor. V njem so skorajda izolirane, med skupinami iste vrste je manj pogosto prehajanje oz. genska izmenjava. Takšen primer je na primer ris. V zgodovini je bil že iztrebljen, nato pa v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno naseljen s Kavkaza, vendar mu danes grozi, da bo iz naših gozdov spet izginil. Podobno izginjajo tudi kozorogi, vendar glavni vzrok predstavljajo nalezljive bolezni, predvsem garje, ki se prenašajo z dotikom. Srne pa se pozimi zelo približajo cestam, saj jih privlačijo zaradi snega posoljene ceste. Tu pa so pogosto ogrožene zaradi prometa.
pd2Izčrpno predavanje smo zaključili z mislijo, da bomo na sončni strani Alp uspeli ohraniti to izjemno živalsko raznolikost le, če se bomo zavedali, da smo tudi ljudje samo gostje v naravnem okolju in nikakor ne edini, ki živimo na tem čudovitem koščku sveta.
Nika Ferbežar, 3. a

Share on Facebook